Filozofija

Igramo skupaj, z glavo in srcem!

Nova sezona, enak cilj. Ko je govora o ciljih, se vse prevečkrat zgodi, da razni trenerji poudarjamo končno zmago, bodisi zmago na zaključnem turnirju, zmago nad gorečim rivalom, itd. Je že res, da je zmaga ali osvojitev določenega tekmovanja tudi sestavni del cilja, vendar v nobenem primeru ne sme biti ultimativni cilj. Zmaga ali osvojitev določenega tekmovanja je, še posebej, ko je govora o delu z mlajšimi športniki, le nekakšen stranski produkt oz. nagrada dobrega in sistematičnega dela skozi določeno časovno obdobje. Brez nikakršnjih bližnjic. Kot ultimativnemu cilju našega delovanja z mlajšimi športniki, se moramo tako, športni pedagogi, zavezati izgradnji celostne podobe športnika kot osebe in njegovemu konstantnemu napredku oz. razvoju.

Pri poučevanju mladih športnikov, se je potrebno tako osredotočiti na sam proces, namesto na njegov rezultat. Če trener, na primer, že na prvem dnevu priprav na novo košarkarsko sezono začenja poudarjati pomen zmage in kot cilj navajati zmago na določenem prvenstvu, lahko ta njegov pristop pride na poto samemu procesu zmagovanja.

Izgradnja moštva oz. športnika zahteva potrpljenje in temeljito planiranje. Zavedajoč se dejstva, se bomo tako v novi košarkarski sezoni, začenši z samimi pripravami nanjo, bolj kot na končno zmago, osredotočili na stvari, ki so odvisni od nas samih in ki jih lahko sami nadzorujemo. Na rezultat srečanja lahko deluje ogromno faktorjev, ki so izven naše kontrole: talentiranost in izkušnje nasprotnih moštev, slabe odločitve sodnikov, poškodbe, pomanjkanje športne sreče, itd. Z poudarjanjem filozofije: “Igramo skupaj, z glavo in s srcem!” lahko tako pričakujemo realistične stvari od naših igralcev. Igralec lahko igra nesebično in na igrišču z manjšimi dejanji pomaga soigralcu do uspeha, igralec lahko igra pametno, če smo le mi kot trenerji (pedagogi) na treningih opravili svoj posel in igralec lahko igra s srcem, dajoč od sebe vse kar ima v minutah, ki jih prebije na parketu. Če združimo skupaj vse te faktorje bodo igralci v igri košarke uživali in si med seboj nesebično delili vse lepe trenutke, ki jih prinaša igra košarke, v kolikor je igrana na pravilen način.

Igramo skupaj:

Prva stvar, ki se jo morajo igralci zavedati je, da je košarka moštveni šport. Dobro in usklajeno moštvo ustvari dobrega igralca in ne obratno. Redko se v košarki zgodi, da najboljši strelec določene lige, igra tudi za najboljšo moštvo te lige. Igralcim moramo poudarjati, da moštvo razpade, v kolikor na igrišču in izven njega ne bodo skrbeli eden za drugega. Sebično delovanje enega igralca na igrišču, lahko izniči trud ostalih sodelujočih.

Igramo z glavo:

Na treningih se učimo in ponavljamo prvine košarkarske igre, dokler iz njih ne ustvarimo navade. Edini način, da naši igralci in moštvo igrajo pametno, je da so fundamentalno močni oz. da obvladujejo košarkarske osnove.

Igramo s srcem:

Mogoče igralec ni največji, najhitrejši ali najbolj atletski športnik na igrišču, niti si ni sam kriv niti ni to v njegovi kontroli. Lahko pa vedno kontrolira s kakšnim trudom bo igral na igrišču in koliko bo vložil v minute, ki jih bo preživel na parketu. Vedno igrajmo močneje kot nasprotnik, to lahko kontroliramo, nimamo pa nobenega izgovora, če je nasprotnik igral srečanje močneje in z večjo željo kot mi. Nobenega. Vse skupaj se seveda začne že na treningih, kjer igralce navajamo, da vsako vajo izvedejo po njihovih najboljših močeh, le tako bodo od samega procesa vadbe potegnili največ.